Hello again my fellow headbangers and headbangees! You are probably wondering why I`m writing in a foreign language instead of using my mother tongue. Well, quite frankly, cuz I CAN. And cuz I know you`ll understand me anyway, compaired to the old Slovene language which some found too hard of a puzzle to solve. Besides we`ve been getting complaints from our foreign fans about not caring for their reading/informing needs. So there you go – everybody`s happy!
Whatever you say about Brežice, their people are crazy! The support is strong in local youngs and everytime I visit, I see moshing going on and everybody`s just having fun no matter what.You gotta hand it to them: official numbers state 45 sold ticket - you wouldn`t guess. Anything more than that, I`d say!! FUCK! Seriously - people moshing around, growling, screaming (depended on who held whose bollocks or who broke his voice yet)… it was insane! Of course I`ll have to give partial credit to The Cepanec Brothers tm , whose character created a friendlier environment for the fans as well as for the bands to go crazy. It`s hard to outwacko them, that`s for sure! Kudos guys!! I guess that`s why Brežice are what they are. And the whole band would also like to thank all the people who helped us round the stage etc.
Anyway, this time we didn`t have to be there that early cuz we didn`t need to bring all our equipment - which is always nice (less for us to carry back down to our practice place at 1 or 2 in the morning). So we took it easy, drank a beer or four and waited for our turn while our new singer Mare was selling our Northland EP around hoping to hook-up with local females. All of the bands were great and like I said the audience was superb. We had lots of fun and are looking forward to visit MC Brežice again.
And as for the kebap: it`s delicious, take it from an expert!!
Veliko. Veliko inu dolgo. Taku bi vam prelubi čitavec inu čita lahko opisal ta svečani dogodek, kateri se je imel zgoditi koncem grudna dvatisočsedmega. Taku koker susedou Matej na Svetiga dneva v gore pri sveti Mariji inu Joužetu na verh gre molitev pokloniti inu se kasneje doli v Rašco na požirek hladnega pusti voditi, koker Božje jagnje v cerkev ob častni nedelji, taku so naši lubi kovinarji na tiga lejpega dneva v KUD hodili. De člouik zna inu zastopi, koku inu kej so ti černi kersčeniki tam biti imeli, more vedet inu zaznat, de so tam veliki godci nastopili, Sladka Bridkost inu Plamteča Legija imenovani, koker tudi bi člouik želeu Brezkurecevo Traudl videt inu slušat, je te bolezen dol privezala, koker vsakimu kovinarju pesma od Lenderine lovače vero uleben vzame.
Ali člouiku ni bilo nič skerbeti, koncert je imel veliko za obetati inu godci so pokazali svoje. Jako dobra je bila gospoda sSlovenske Bistrice, kateri so pokazali inu dokazali, de se od njih godbe gvišno veliko obeta inu so predstavili ludem svoj izdelek, kateri se je imel za skazati kot odličen prvenec na tim svitu. Zbrani, katerim je pijača že stvarnik inu vodnik postala inu je mnogeterimu tako v besedi koker v dejanjih vidno bilo, so godce prijetno proslavili inu jim lepo besedo povedali, čakajoč na posledni štimung. Koker roka od Stvarnika našiga, kateri po kersčenikih udari, kadar so ti grešili inu niso zapovedi pokorni bili, taku so godci iz Laibacha uhljem zbranih Martro storili. Inu vsaki pravi vernik je imel ueselje pokazati, zaplesati inu zlasemi pomahati, katerimu je glasba dober gušt skazala inu je imel lušt štrajht zganjati. Aku je člouik pogled na prepotene inu kosmate kovinarje hotel spočiti inu ga je bila to želja, si je mogel ogledati leipo inu zalo mladenko, katera je kakor Odrešenik naši, a le ženskiga spola, bila na križu pribita inu hgrehu vabila.
De bi prelubi čitavec inu čita znal inu vumel, koku je temu dogodku imelo biti taku, more slušati, koku je tisti dan imel potekati. Člouik ne more zastopiti, koku merzla je voda vSoški reki, dokler mu noge inu roke od hudega mraza ne otrpe inu mu jih je potrebno zžago preč odrezati. Zategadelj ima vsaki kersčenik vedeti, de so gospoda iz Laibacha že rano imeli priti inu so ob helfnu drugih prostor opremili inu prištimali. De je bilo vse leipo inu krasno ohranjeno na Bildnu se ima zahvaliti inu čast izkazati vučeniku Mihu, kateri je takisto križ napravil. Taku so ti cieli dan prostor štimali inu se dobro gostili zjedmi, katere so domače žene zakuhale. Inu ti so bili za konca dniva že reht zmatrani inu so zluštom vahtali inu gledali, koku so se poprej omenjeni kovinarji vkup zagrinjali. Inu tih nei bilo malo, prelubi čitavec inu čita, vendar mnogo veliko.
Ob konecu te pridige, katera moji prelubim čitavcem inu čitam služi, de se znje nauče inu se jim vera v godbo ohrani, je potrebno vuobče naznaniti inu razglasiti, de gre v novi dan sHoffnungo gledati inu se noviga srečanja veseliti, kajti Sladka Bridkost ne kani kmali ujenjati.
Bilo je nekega mrzlega Svečanovega jutra. Megla se še ni dvignila, ko je prispela naša Snekkja in s sobojevnikii smo odpluli nad Beč. Naša vojska ni bila številčna, ampak…. kaj?…a lulat te?… a mormo nujno ustavt???… ok, dobr… no, kakor sem pravil, naša vojska ni bila številčna, je pa bila srčna.
Dolgo potovanje smo si krajšali s pripovedovanjem junaških zgodb bojevnikov, kot so bli Alexi, Dani in…. kaj, a že spet ustavt?!?!… dobr, pejte že lulat!… pa brez čik pavz tokrat!!! Kje sem že ostal?… aha, junaške zgodbe je spremljalo obilno pitje piva (see the connection?) in veseljačenje, nekateri…. pa kaj je že spet??… sj smo se lihkar ustavl, mal še počaki!!… boš že zdržu!!… as I was saying, nekateri pa so počivali pred veliko bitko, bitko s severnimi plemeni.
Nekaj ur in veliko pišpostankov kasneje smo končno prispeli na cilj. V vasi je bilo mirno. Bili smo zgodnji. Ura bitke je bila še daleč pred nami. Medtem ko smo starešine spravili naša orožja, so se drugi bojevniki raztepli po Beču, da preverijo teren. Nad razposajenimi mladci je budno bedelo oko Gore Janeza, ki je velikokrat moral posredovati pred morebitno škodo.
Ko se jim je uspelo ogledati lokalne zanimivosti (klopce, drogove, nakupovalne vozičke, stopnice….) in celo vzpostaviti nekaj prijateljskih vezi, so se nadebudni bojevniki vrnili na točko rendez-vous. Zavedajoč se pomembnosti za zmago v bitki, smo si vzeli čas, da se seznanimo še s sovražnikovimi borilnimi tehnikami.
Napočil je čas boja.
Nasprotnikova vojska je bila mnogo številčnejša, a naša volja je bila močnejša. Borili smo se trdo in srčno, lahko smo že vohali zmago… Potem je bilo konec.
Umaknili smo se z bojišča, da si odpočijemo in se okrepčamo. Lokalni veljaki so medtem preštevali žrtve in ocenjevali škodo. Silna bitka je terjala veliko škode, vendar Týr tokrat ni bil na naši strani. Smo pa si prislužili spoštovanje nekaterih domačinov.
Tako smo rahlo razočarani, vendar bogatejši za nekaj izkušenj odpluli v temno noč, proti rodni domovini… in novim bojem naproti!
Vzdušje v Kotlovnici ni bilo nič manj kot svečano.
Šlo je za poslovilni koncert dolgoletnega MC-ja Bufota in prvi uradni koncert s Kuzotom (pustimo ob strani last-minute on-the-fly improvizacijo, ki je bil koncert v Novem Mestu). Skupni nastop je služil kot nekaka simbolična iniciacija, s katero je Bufo predal svoj mikrofon nasledniku. Kuzo se je tokrat že res dobro izkazal, ampak čist brez pomoči še ni šlo (na tleh pred monitorji je bilo več plonkičev kot pri matematični kontrolki 4.g.c-ja iz Srednje Gostinske! Pssst, don`t tell anyone…).Za nastop smo si izbrali daljši repertoar, s katerim smo hoteli potegniti črto skozi celotno Bufotovo obdobje do Kuzota, tako da je imel vsak priložnost solo nastopa. Spoštovanja vredna je bila tudi publika, katere številna udeležba, aktivnost in energija pod odrom je dala pravi pomen imenu mladinskega kluba.
Brutalni duel je ob podpori celotnega lastnga ozvočenja izpadel več kot odlično. Glavam se je vrtelo, majicam trgalo, joškam skakalo, spodnje hlače (ne hlačkice, HLAČE!) so se metale na oder, alkohol tekel v potokih (alcohol – making bands sound better since… like, EVER!)…
Skratka, odličen koncert! Hvala za tako kvalitetno in kvantitetno udeležbo! It`s been emotional.P.S.: Posebna zahvala pa gre pobudnicam in končno tudi ustanoviteljicam prvega Sweet Sorrow fan-cluba (o katerem lahko več izveste na: http://fanclub.sweet-sorrow.com ), ki so s svojo……..svojim……..aaaa, rečmo da bo nekdo to nekoč (po možnosti po njihovi smrti) definiral kot umetnijo, počastile Bufotov odhod v edinstvenem stilu.
Torej, bend, fotocrew (Sara), all-in-one tonski mojster, svetovalec in nenazadnje tudi bližnji prijatelj benda (Jey iz skupine Negligence) ter all-in-one-all-around satisfaction for tonski mojster in svetovalec (Tačka) in Petra smo se zbrali pred našim Platzom™ ob 16. uri. No, vsaj vsi zgoraj našteti razen mene, ki sem iz nepojasnljivih vzrokov zamudil 15 minut in se tako »prikrajšal« za čudoviti akt nošenja opreme v kombi. Tako smo se polni opreme in dobre volje odpravili na pot proti Brežicam.
Z enim kratkim postankom na lokalni črpalki smo v MC prispeli nekaj pred 18. uro. Sledilo je ponovno neizogibno zlaganje opreme iz kombija ter postavljanje le-te na improvizirani oder (čestitke odličnim dolenjskim tesarjem!). Naš gostitelj in man-in-charge Tzeppo nas nemudoma napotil v backstage, kjer smo se razpakirali in malo odpočili od postavljanja opreme in nenazadnje napornega sedenja v kombiju. Obenem smo si lahko tudi ogledali izdelke obetavnega Brežiškega fotokrožka, na katerih so bile ovekovečene najbolj skrite dolenjske lepote (Tzeppo - gospodične Tine drugič ni potrebno skrivati, ker je prejela daleč največ pozornosti in sploh bi jo nekateri radi bolje spoznali ).
Sledilo je druženje z ostalimi skupinami in pitje piva na bone. No, nekateri so bili preveč obremenjeni z maškaranjem, medtem ko so drugi odšli v zgornje privatne prostore gledat vikinške porno filme pod pretvezo, da morajo študirat za ponedeljkov izpit. Zaradi neprespanega petka in celodnevnega lutanja po Celovcu sva s kolegom Rokom raje kar malo zakomirala na res udobnih foteljih.
Tzeppu na ljubo je koncert potekal karseda organizirano in točno, tako smo pred zbrano, dokaj številčno publiko, ki so je pred nami že uspešno ogreli Labris, Naberius, Zvier ter seveda, ta grelec vseh grelcev, Alkohol, stopili na oder tudi Vaši omiljeni Sweet Sorrow.
Kratka tonska in kepanje se je lahko pričelo.
Po prvih dveh komadih se je publika že počasi privadla na tempo, mi pa smo že uspešno lepo zašvicali (od zdaj naprej bom le še v japonkah igral!!). Koncert je drugače potekal odlično! Ljudje so bili za akcijo, predvsem so pohvale vredni člani zasedbe Labris za vztrajno prvovrstno (so bili le v prvi vrsti) čupanje in podpiranje. Nam je blo čist hudo! Kot ponavadi je Bufo spet poskrbel, da za skupinsko čupanje ni bil noben prikrajšan, saj je s svojim divjanjem nalezel tudi ljudi v zadnjih vrstah. Moram še dodati, da s skupinskim vrtenjem glave naredite nam na odru veliko uslugo: z mešanjem zraka nas uspešno hladite =)! Na odru je bilo res zelo vroče. Koncert je nato dosegel vrelišče ob znani priredbi naših severnih sosedov Amon Amarth.
Po dobri uri in še na vašo željo zaigranih bis komadov (hvala vam!) smo zaključili in se pospravili v backstage na ožemanje prepotenih oblek. Ko smo se spet spravili k sebi, smo počasi pospravili opremo in se odpravili proti domu in, glej no glej, ponovnemu nošenju opreme iz kombija nazaj v Platz™. In končno….AH, POSTELJA!
Well, it started at 13 o’clock when Pero and I took of to pick up our rented van for this gig. The guy/company renting them is really great, so I recommend you contact us for the info about them (if you need a van for something - either transport of material or people).
At 14 o’clock both bands (Sweet Sorrow and Negligence) got to our practice place to load the gear and get ready for the drive. We loaded the gear in a bit less than an hour and took off to Crnomelj.
There were of course couple of stops to readjust the placement of some gear, but actually got to the target town in approximately hour and a half. The first stop was the local bar for refreshments (beer) and to call the promoter to give us the instructions how to find the venue (MKK Crnomelj).
When we brought all the gear in the club it was time for waiting. Unfortunately we forgot a part of the drums, that really almost canceled the gig itself, but thankfuly Rok our sound engineer got the missing piece from Tegla (Dickless Tracy) and brought it to Crnomelj. Thanks Tegla.
Sound check took a very long time after we got the drums together due to quite poor sound equipment at the venue, but got it to work close to desired sound in almost one hour of tuning the sound of bass drum - we should have had tuned the trigger instead, but that would take up some really long time.
The gigs went through quite nice and both bands were finished by 1 o’clock in the morning. Of course the worst part is after the gig. We have to dismantle the whole gear and carry it up quite a few steps to the van and do some Lego work in putting everything in the van.
Well so it was done and we hit the road back to Ljubljana. We got stopped twice by the road checks and of course Pero, who was driving back, didn’t drink that night, so we had no problems with them.
Got to our practice place (which is also my home) by 4 o’clock.
That’s about it, so we’re looking forward to the next gig in Kladje by Cerkno.
Ugly fact: I got some draft over my teeth at least a week prior to this gig, so I’ve been in constant pain the whole week including this gig. I apologize to anyone if I was a bit unfriendly, but I almost lost my mind during the week. And running from warm inside to cold outside relly fucked up my aching teeth even more. Fortunately I found an open drug store in Crnomelj and bought me the strongest painkillers that I could get without prescription.
S Perotom sva se dobila okoli 15.30 ure in počasi naložila opremo potrebno za nastop. Tokrat sva štartala sama saj so bili Bufo, Us in Blaž na kraju zločina že od petka.
Pot do Komna je bila kar zanimiva in brez zapletov, med vožnjo sva se že pripravljala na nastop s poslušanjem In Flames-ov. Ko sva zapeljala z avtoceste so se začele kraševske rovte in ovinki ob katerih sva samo upala, da nama ne bo začelo premetavati opreme po zadnjih zicih. Po nekaj kilometrih zavite ceste sva končno tudi midva prispela na prizorišče, kjer sva že takoj zagledala Us-a, ki je veselo scal v grmovje, trudila sva se ga prestrašit s troblo in dretjem, vendar nama to ni uspelo.
Oder na prizorišču je bil super in tudi ozvočenje je bilo tako kot se spodobi.No ko smo vsi prejeli naše passe in kupone za hrano ter pijačo se je spet začelo čakanje na nastop, saj smo bili na vrsti ob 00.15, med tem smo srečali veliko znanih obrazov in frendov.
Bolj, ko smo se bližali nastopu bolj je zgledalo, da bo deževalo in res ob 00.00 je začelo deževati in folk se je iz pred odra spravil raje pod streho do šanka in če ne bi bil nastopal bi se tudi osebno raje spravil pod streho, ostali so le tisti katere dež ni motil. Svaka čast momci!!!! Nastop je potekal z nekaj tehničnimi težavami saj je Blažu že pri prvem komadu počila struna, ko pa se je še bolj uscalo so nam izklopili tudi ozvočenje razen backline-a in monitoringa na odru kar pa naj bi se zgodilo zaradi varnosti, da ne bi koga naelektrilo. Vse to nas sploh ni moralo vreči iz tira saj smo bili 100% odločeni, da bomo nastop izpeljali tako kot se spodobi pa naj se zgodi kar se hoče. Folku pod odrom se je res trgalo in tudi to nam je dajalo še dodaten power.
Po nastopu smo spakirali opremo in jo naložili v avte ter se začeli odločati ali bi ostali in zažurali, vendar naju je s Perotom dež pregnal in odločila sva se da greva domov saj je najlepše spati doma v svoji postelji.
WordPress database error: [You have an error in your SQL syntax; check the manual that corresponds to your MySQL server version for the right syntax to use near '' at line 1] SELECT COUNT(DISTINCT ID) FROM
).